1. Pregled
Brezžična dostopna točka (Brezžična dostopna točka), torej brezžična dostopna točka, se uporablja kot brezžično stikalo brezžičnega omrežja in je jedro brezžičnega omrežja. Brezžična dostopna točka je dostopna točka za brezžične naprave (kot so prenosni računalniki, mobilni terminali itd.) za vstop v žično omrežje. Uporablja se predvsem v širokopasovnih domovih, stavbah in parkih ter lahko pokriva od deset do sto metrov.
Brezžična dostopna točka (AP) je ime s širokim naborom pomenov. Ne vključuje le preprostih brezžičnih dostopnih točk (Wireless AP), temveč tudi splošen izraz za brezžične usmerjevalnike (vključno z brezžičnimi prehodi, brezžičnimi mostovi) in druge naprave.
Brezžična dostopna točka (AP) je tipična uporaba brezžičnega lokalnega omrežja. Brezžična dostopna točka (AP) je most, ki povezuje brezžično in žično omrežje ter je osrednja oprema za vzpostavitev brezžičnega lokalnega omrežja (WLAN). Zagotavlja funkcijo medsebojnega dostopa med brezžičnimi napravami in žičnimi lokalnimi omrežji (LAN). S pomočjo brezžičnih dostopnih točk (AP) lahko brezžične naprave znotraj dosega signala brezžičnih dostopnih točk komunicirajo med seboj. Brez brezžičnih dostopnih točk je praktično nemogoče zgraditi pravo brezžično omrežje (WLAN), ki bi lahko dostopalo do interneta. Brezžična dostopna točka v brezžičnem lokalnem omrežju (WLAN) je enakovredna vlogi oddajne bazne postaje v mobilnem komunikacijskem omrežju.
V primerjavi z arhitekturo žičnega omrežja je brezžična dostopna točka (AP) v brezžičnem omrežju enakovredna vozlišču v žičnem omrežju. Lahko poveže različne brezžične naprave. Omrežna kartica, ki jo uporablja brezžična naprava, je brezžična omrežna kartica, prenosni medij pa je zrak (elektromagnetni valovi). Brezžična dostopna točka je osrednja točka brezžične enote in vsi brezžični signali v enoti morajo za izmenjavo preiti skozenj.
2. Funkcije
2.1 Povežite brezžično in žično
Najpogostejša funkcija brezžične dostopne točke je povezovanje brezžičnega in žičnega omrežja ter zagotavljanje vzajemnega dostopa med brezžično napravo in žičnim omrežjem. Kot je prikazano na sliki 2.1-1.
Brezžična dostopna točka povezuje žično omrežje in brezžične naprave
2.2 WDS
WDS (Wireless Distribution System), torej sistem za distribucijo brezžičnih dostopnih točk, je posebna funkcija brezžičnih dostopnih točk in brezžičnih usmerjevalnikov. Je zelo praktična funkcija za vzpostavitev komunikacije med dvema brezžičnima napravama. Na primer, če so trije sosedje, ima vsako gospodinjstvo brezžični usmerjevalnik ali brezžično dostopno točko, ki podpira WDS, tako da lahko brezžični signal hkrati pokriva tri gospodinjstva, kar olajša medsebojno komunikacijo. Vendar je treba upoštevati, da je število naprav WDS, ki jih podpira brezžični usmerjevalnik, omejeno (običajno je podprtih 4–8 naprav), naprave WDS različnih znamk pa se morda ne bodo povezale.
2.3 Funkcije brezžične dostopne točke
2.3.1 Rele
Pomembna funkcija brezžične dostopne točke je rele. Tako imenovani rele enkrat ojača brezžični signal med dvema brezžičnima točkama, tako da lahko oddaljena brezžična naprava sprejme močnejši brezžični signal. Na primer, dostopna točka je postavljena v točki a, brezžična naprava pa je v točki c. Med točko a in točko c je razdalja 120 metrov. Prenos brezžičnega signala od točke a do točke c je zelo oslabljen, zato je lahko oddaljena 60 metrov. Brezžično dostopno točko postavite kot rele v točko b, da se brezžični signal v točki c učinkovito okrepi in s tem zagotovi hitrost prenosa in stabilnost brezžičnega signala.
2.3.2 Premostitev
Pomembna funkcija brezžične dostopne točke je premostitev. Premostitev je povezava dveh brezžičnih končnih točk dostopne točke za prenos podatkov med njima. V nekaterih primerih, če želite povezati dve žični lokalni omrežji (LAN), lahko izberete premostitev prek brezžične dostopne točke. Na primer, v točki a je žični lokalni omrežji, sestavljeni iz 15 računalnikov, v točki b pa žični lokalni omrežji, sestavljeni iz 25 računalnikov, vendar je razdalja med točkama ab in ab zelo velika, več kot 100 metrov, zato povezava prek kabla ni primerna. V tem primeru lahko nastavite brezžično dostopno točko v točki a oziroma točki b in vklopite funkcijo premostitve brezžične dostopne točke, tako da lahko lokalni omrežji v točkah ab in ab medsebojno prenašata podatke.
2.3.3 Način nadrejeni-podrejeni
Druga funkcija brezžične dostopne točke je »način master-slave«. Brezžična dostopna točka, ki deluje v tem načinu, bo glavna brezžična dostopna točka ali brezžični usmerjevalnik obravnavala kot brezžično stranko (kot je brezžična omrežna kartica ali brezžični modul). Za upravljanje omrežja je priročno upravljati podomrežje in vzpostaviti povezavo od točke do več točk (brezžični usmerjevalnik ali glavna brezžična dostopna točka je ena točka, odjemalec brezžične dostopne točke pa je večtočkovni). Funkcija »načina master-slave« se pogosto uporablja v scenarijih povezovanja brezžičnega in žičnega lokalnega omrežja (LAN). Na primer, točka a je žično lokalno omrežje, sestavljeno iz 20 računalnikov, točka b pa je brezžično lokalno omrežje, sestavljeno iz 15 računalnikov. Točka b že ima brezžični usmerjevalnik. Če želi točka a dostopati do točke b, lahko dodate brezžično dostopno točko v točki a, jo priključite na stikalo v točki a in nato vklopite »način master-slave« brezžične dostopne točke in brezžično povezavo v točki b. Usmerjevalnik je povezan in v tem trenutku se lahko vsi računalniki v točki a povežejo z računalniki v točki b.
3. Razlike med brezžično dostopno točko in brezžičnim usmerjevalnikom
3.1 Brezžična dostopna točka
Brezžična dostopna točka (AP) je preprosto brezžično stikalo v brezžičnem omrežju. Je dostopna točka za uporabnike mobilnih terminalov, ki se povezujejo z žičnim omrežjem. Uporablja se predvsem za domače širokopasovne povezave in notranje poslovne mreže. Doseg brezžičnega omrežja je od deset do sto metrov, glavna tehnologija pa je serija 802.11X. Splošne brezžične dostopne točke imajo tudi način odjemalca dostopne točke, kar pomeni, da je mogoče vzpostaviti brezžične povezave med dostopnimi točkami in s tem razširiti pokritost brezžičnega omrežja.
Ker preprosta brezžična dostopna točka nima funkcije usmerjanja, je enakovredna brezžičnemu stikalu in zagotavlja le funkcijo brezžičnega prenosa signala. Njeno načelo delovanja je sprejemanje omrežnega signala, ki ga oddaja zasukani par, in po tem, ko ga brezžična dostopna točka združi, pretvori električni signal v radijski signal in ga pošlje, da se oblikuje pokritost brezžičnega omrežja.
3.2Brezžični usmerjevalnik
Razširjena brezžična dostopna točka (AP) je tisto, čemur pogosto pravimo brezžični usmerjevalnik. Brezžični usmerjevalnik, kot že ime pove, je usmerjevalnik s funkcijo brezžične pokritosti, ki se uporablja predvsem za uporabnike za brskanje po internetu in brezžično pokritost. V primerjavi s preprosto brezžično dostopno točko lahko brezžični usmerjevalnik prek funkcije usmerjanja uresniči skupno rabo internetne povezave v domačem brezžičnem omrežju, prav tako pa lahko uresniči brezžični skupni dostop do ADSL in skupnega širokopasovnega dostopa.
Omeniti velja, da je mogoče brezžične in žične terminale dodeliti podomrežju prek brezžičnega usmerjevalnika, tako da lahko različne naprave v podomrežju priročno izmenjujejo podatke.
3.3 Povzetek
Na kratko, preprosta brezžična dostopna točka je enakovredna brezžičnemu stikalu; brezžični usmerjevalnik (razširjena brezžična dostopna točka) je enakovreden "brezžični dostopni točki + funkciji usmerjevalnika". Kar zadeva scenarije uporabe, če je dom že povezan z internetom in želimo le zagotoviti brezžični dostop, potem je izbira brezžične dostopne točke dovolj; če pa dom še ni povezan z internetom in se moramo povezati s funkcijo brezžičnega dostopa do interneta, potem morate v tem primeru izbrati brezžični usmerjevalnik.
Poleg tega sta si z vidika videza v osnovi podobna po dolžini in ju ni enostavno ločiti. Če pa pogledate natančno, lahko še vedno opazite razliko med njima: to pomeni, da se njuni vmesniki razlikujejo. Brezžična dostopna točka (preprostega tipa) ima običajno žično omrežno vrata RJ45, vrata za napajanje, konfiguracijska vrata (vrata USB ali konfiguracija prek spletnega vmesnika) in manj indikatorskih lučk; medtem ko ima brezžični usmerjevalnik štiri več žičnih omrežnih vrat, razen enega vrata WAN, ki se uporablja za povezavo z omrežno opremo višje ravni, štiri vrata LAN pa se lahko ožičijo za povezavo z računalniki v intranetu, in ima več indikatorskih lučk.
Čas objave: 19. april 2023