EPON（Ethernet pasivno optično omrežje）
Pasivno optično omrežje Ethernet je tehnologija PON, ki temelji na Ethernetu. Sprejema strukturo od točke do več točk in pasivni prenos po optičnih vlaknih, ki zagotavlja več storitev prek Etherneta. Tehnologijo EPON je standardizirala delovna skupina IEEE802.3 EFM. Junija 2004 je delovna skupina IEEE802.3EFM izdala standard EPON - IEEE802.3ah (združen v standard IEEE802.3-2005 leta 2005).
V tem standardu sta tehnologiji Ethernet in PON združeni s tehnologijo PON, ki se uporablja na fizičnem sloju, in protokolom Ethernet, ki se uporablja na sloju podatkovne povezave, pri čemer se uporablja topologija PON za doseganje dostopa do Etherneta. Zato združuje prednosti tehnologije PON in tehnologije Ethernet: nizke stroške, visoko pasovno širino, močno razširljivost, združljivost z obstoječim Ethernetom, priročno upravljanje itd.
GPON (Gigabit-Capable PON)
Tehnologija je najnovejša generacija standarda širokopasovnega pasivnega optičnega integriranega dostopa, ki temelji na ITU-TG.984. x standard, ki ima številne prednosti, kot so visoka pasovna širina, visoka učinkovitost, veliko območje pokritosti in bogati uporabniški vmesniki. Večina operaterjev jo ocenjuje kot idealno tehnologijo za doseganje širokopasovne in celovite transformacije storitev dostopovnega omrežja. GPON je prvič predlagala organizacija FSAN septembra 2002. Na podlagi tega je ITU-T marca 2003 končal razvoj ITU-T G.984.1 in G.984.2 ter februarja in junija 2004 standardiziral G.984.3. standardna družina GPON je bila končno oblikovana.
Tehnologija GPON izvira iz tehnološkega standarda ATMPON, ki se je postopoma oblikoval leta 1995, PON pa v angleščini pomeni "pasivno optično omrežje". GPON (Gigabit Capable Passive Optical Network) je prvič predlagala organizacija FSAN septembra 2002. Na podlagi tega je ITU-T marca 2003 dokončal razvoj ITU-T G.984.1 in G.984.2 ter standardiziral G.984.3 v Februarja in junija 2004. Tako je bila končno oblikovana standardna družina GPON. Osnovna struktura naprav, ki temeljijo na tehnologiji GPON, je podobna obstoječi PON, sestavljena iz OLT (Optical Line Terminal) v centralni pisarni, ONT/ONU (Optical Network Terminal ali Optical Network Unit) na uporabniškem koncu, ODN (Optical Distribution Network). ), sestavljen iz enomodnega vlakna (SM vlakna) in pasivnega razdelilnika ter sistema za upravljanje omrežja, ki povezuje prvi dve napravi.
Razlika med EPON in GPON
GPON uporablja tehnologijo multipleksiranja z delitvijo valovnih dolžin (WDM), da omogoči hkratno nalaganje in nalaganje. Običajno se za nalaganje uporablja optični nosilec 1490 nm, za nalaganje pa optični nosilec 1310 nm. Če je treba prenašati televizijske signale, bo uporabljen tudi optični nosilec 1550 nm. Čeprav lahko vsak ONU doseže hitrost prenosa 2,488 Gbits/s, GPON uporablja tudi večkratni dostop s časovno razdelitvijo (TDMA), da vsakemu uporabniku v periodičnem signalu dodeli določeno časovno režo.
Največja hitrost prenosa XGPON je do 10 Gbit/s, hitrost nalaganja pa prav tako 2,5 Gbit/s. Uporablja tudi tehnologijo WDM, valovne dolžine optičnih nosilcev navzgor in navzdol pa so 1270 nm oziroma 1577 nm.
Zaradi povečane hitrosti prenosa je več enot ONU mogoče razdeliti glede na isti format podatkov z največjo razdaljo pokritosti do 20 km. Čeprav XGPON še ni bil široko sprejet, zagotavlja dobro pot nadgradnje za operaterje optičnih komunikacij.
EPON je popolnoma združljiv z drugimi standardi Ethernet, tako da ni potrebe po pretvorbi ali enkapsulaciji, ko je povezan z omrežji, ki temeljijo na Ethernetu, z največjo koristno obremenitvijo 1518 bajtov. EPON v določenih različicah Ethernet ne zahteva metode dostopa CSMA/CD. Poleg tega, ker je prenos Ethernet glavna metoda prenosa v lokalnem omrežju, med nadgradnjo na metropolitansko omrežje ni potrebe po pretvorbi omrežnega protokola.
Obstaja tudi različica 10 Gbit/s Ethernet, označena kot 802.3av. Dejanska hitrost linije je 10,3125 Gbits/s. Glavni način je hitrost povezave 10 Gbit/s navzgor in navzdol, pri čemer nekateri uporabljajo 10 Gbit/s povezavo navzdol in 1 Gbit/s povezavo navzgor.
Različica Gbit/s uporablja različne optične valovne dolžine na vlaknu, z valovno dolžino navzdol 1575-1580 nm in valovno dolžino navzgor 1260-1280 nm. Zato je mogoče sistem 10 Gbit/s in standardni sistem 1 Gbit/s multipleksirati po valovnih dolžinah na istem vlaknu.
Triple play integracija
Konvergenca treh omrežij pomeni, da v procesu evolucije od telekomunikacijskega omrežja, radijskega in televizijskega omrežja ter interneta do širokopasovnega komunikacijskega omrežja, digitalnega televizijskega omrežja in interneta naslednje generacije tri omrežja s tehnično preobrazbo težijo k enake tehnične funkcije, enak poslovni obseg, omrežno medsebojno povezovanje, souporabo virov in lahko uporabnikom zagotavlja glasovne, podatkovne, radijske in televizijske ter druge storitve. Trojna združitev ne pomeni fizične integracije treh glavnih omrežij, temveč se v glavnem nanaša na zlitje poslovnih aplikacij na visoki ravni.
Integracija treh omrežij se široko uporablja na različnih področjih, kot so inteligentni transport, varstvo okolja, vladno delo, javna varnost in varni domovi. V prihodnosti bodo mobilni telefoni lahko gledali televizijo in brskali po internetu, televizija bo lahko telefonirala in brskala po internetu, računalniki pa tudi telefonirali in gledali televizijo.
Integracijo treh omrežij je mogoče konceptualno analizirati z različnih perspektiv in ravni, vključno s tehnološko integracijo, poslovno integracijo, integracijo industrije, integracijo terminalov in integracijo omrežja.
Širokopasovna tehnologija
Glavni del širokopasovne tehnologije je komunikacijska tehnologija z optičnimi vlakni. Eden od namenov omrežne konvergence je zagotavljanje enotnih storitev prek omrežja. Za zagotavljanje enotnih storitev je potrebna omrežna platforma, ki lahko podpira prenos različnih multimedijskih (pretočnih medijev) storitev, kot sta avdio in video.
Značilnosti teh podjetij so veliko poslovno povpraševanje, velik obseg podatkov in visoke zahteve glede kakovosti storitev, zato običajno zahtevajo zelo veliko pasovno širino med prenosom. Poleg tega z ekonomskega vidika stroški ne bi smeli biti previsoki. Na ta način je visokozmogljiva in trajnostna komunikacijska tehnologija z optičnimi vlakni postala najboljša izbira za prenosne medije. Razvoj širokopasovne tehnologije, predvsem optične komunikacijske tehnologije, zagotavlja potrebne pasovne širine, kakovost prenosa in nizke stroške za prenos različnih poslovnih informacij.
Kot steber tehnologije na sodobnem komunikacijskem področju se optična komunikacijska tehnologija razvija s 100-kratno stopnjo rasti vsakih 10 let. Optični prenos z ogromno zmogljivostjo je idealna prenosna platforma za »tri omrežja« in glavni fizični nosilec bodoče informacijske avtoceste. Komunikacijska tehnologija z optičnimi vlakni velike zmogljivosti se pogosto uporablja v telekomunikacijskih omrežjih, računalniških omrežjih ter omrežjih za oddajanje in televizijo.
Čas objave: 12. december 2024