Ne glede na to, ali povezujejo skupnosti ali ceni, sta hitrost in natančnost dve ključni zahtevi za optična omrežja vlaken, ki izvajajo kritične komunikacije nalog. Uporabniki potrebujejo hitrejše povezave FTTH in 5G mobilne povezave za doseganje telemedicine, avtonomnih vozil, videokonferenc in drugih intenzivnih aplikacij pasovne širine. Z nastankom velikega števila podatkovnih centrov in hitrim razvojem umetne inteligence in strojnega učenja, skupaj s hitrejšimi omrežnimi hitrostmi in podporo 800 g in več, so vse značilnosti vlaken postale ključne.
Glede na standard ITU-T G.650.3 so za izvedbo celovite identifikacije vlaken in zagotovitvi visoke učinkovitosti omrežja in zagotovitvi visoke učinkovitosti omrežja potrebni za optično disperzijsko disperzijo (OTTS), optično časovno domeno (OTDR), optično testiranje izgub (OLTS), kromatično disperzijo (CD) in polarizacijsko disperzijo (PMD). Zato je upravljanje vrednosti CD ključnega pomena za zagotavljanje celovitosti in učinkovitosti prenosa.
Čeprav je CD naravna značilnost vseh optičnih vlaken, ki je razširitev širokopasovnih impulzov na dolgih razdaljah, v skladu s standardom ITU-T G.650.3 disperzija postane težava za optična vlakna s hitrostjo prenosa podatkov, ki presegajo 10 Gbps. CD lahko resno vpliva na kakovost signala, zlasti v komunikacijskih sistemih za visoke hitrosti, in testiranje je ključno za reševanje tega izziva.
Kaj je CD?
Ko se v optičnih vlaknih širijo svetlobni impulzi različnih valovnih dolžin, lahko disperzija svetlobe povzroči prekrivanje in izkrivljanje impulza, kar na koncu privede do zmanjšanja kakovosti prenašanega signala. Obstajata dve obliki disperzije: materialna disperzija in disperzija valovoda.
Materialna disperzija je inherentni dejavnik pri vseh vrstah optičnih vlaken, kar lahko povzroči, da se različne valovne dolžine širijo z različnimi hitrostmi, kar na koncu povzroči, da valovne dolžine v različnih obdobjih dosežejo oddaljeni oddajnik.
Disperzija valovoda se pojavlja v valovodni strukturi optičnih vlaken, kjer se optični signali širijo skozi jedro in oblogo vlaken, ki imajo različne indekse loma. To ima za posledico spremembo premera polja načina in spreminjanje hitrosti signala na vsaki valovni dolžini.
Ohranjanje določene stopnje CD je ključnega pomena, da se izognete pojavu drugih nelinearnih učinkov, zato nič CD ni priporočljivo. Toda CD je treba nadzorovati na sprejemljivi ravni, da se izognemo negativnim vplivom na celovitost signala in kakovost storitev.
Kakšen je vpliv vrste vlaken na disperzijo?
Kot smo že omenili, je CD naravnana značilnost vseh optičnih vlaken, vendar ima vrsta vlaken ključno vlogo pri upravljanju CD -ja. Omrežni operaterji lahko izberejo "naravna" disperzijska vlakna ali vlakna z disperzijskimi krivuljami, da zmanjšajo vpliv CD v določenem območju valovne dolžine.
Najpogosteje uporabljena vlakna v današnjih omrežjih je standardna vlakna ITU-T G.652 z naravno disperzijo. ITU-T G-653 ZERO disperzijska vlakna, ki jih premaknemo, ne podpira prenosa DWDM, medtem ko ima G.655 ne-nič disperzijsko vlakno nižji CD, vendar je bil optimiziran za dolge razdalje in je tudi dražja.
Na koncu morajo operaterji razumeti vrste optike vlaken v svojih omrežjih. Če je večina optičnih vlaken standardna G.652, vendar so nekatera druga vrsta vlaken, potem če CD -jev v vseh povezavah ni mogoče videti, bo vplivala kakovost storitve.
Za zaključek
Kromatska disperzija ostaja izziv, ki ga je treba rešiti, da se zagotovi zanesljivost in učinkovitost komunikacijskih sistemov visoke hitrosti. Značilnosti in testiranje vlaken so ključne za reševanje kompleksnosti disperzije, ki tehnikom in inženirjem zagotavljajo vpogled v načrtovanje, uvajanje in vzdrževanje infrastrukture, ki vodi globalno kritično komunikacijo o misiji. Z nenehnim razvojem in širjenjem omrežja bo Softel še naprej inoviral in sprožil rešitve na trgu, kar bo vodilo pri podpori sprejemanju naprednih tehnologij.
Čas objave: Mar-20-2025